Pregled zakonodaje na področju uvedbe novih shem financiranja v Sloveniji
NEWS FROM SLOVENIA
03.12.2018
Written by KSSENA
Javno-zasebno partnerstvo
Javno-zasebno partnerstvo v Sloveniji regulira Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP), ki je v veljavo stopil 7.3.2007. Ključna institucija, ki to področje ureja, je Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, ki deluje pod okriljem Ministrstva za finance. Leta 2017 je ministrstvo predstavilo nov osnutek ZJZP, ki je nastal na osnovi sprememb EU zakonodaje, vendar pa sprememba zakona še vedno ni stopila v veljavo. To je tudi eden od razlogov, zakaj je mehanizem javno-zasebnega partnerstva pri nas še vedno v povojih; tisti, ki so odgovorni pri izvrševanju JZP, se namreč še vedno lovijo pri zakonodajni dokumentaciji. Posledično primanjkuje tudi ustreznih finančnih spodbud in mehanizmov, zaradi česar se marsikatera občina, ki je finančno prešibka, ne odloča za vstop v javno-zasebno partnerstvo, premajhni projekti pa ne vzpodbudijo interesa privatnih partnerjev.
Kljub temu ravno občine ostajajo gonilna sila projektov JZP z večino projektov na področju gradnje novih javnih stavb – vrtcev, športnih dvoran, šol – pa tudi javne razsvetljave, prometne infrastrukture in pametnih tehnologij.
Energetsko pogodbeništvo
Trenutno v Sloveniji ni zavezujoče zakonodaje, ki bi urejala energetsko pogodbeništvo (EPC), obstaja pa pomemben pravni dokument, ki se imenuje Smernice za izvajanje ukrepov za energetsko učinkovitost v stavbah javnega sektorja. Osnutek opisuje proračunske, pravne in izvedbene vidike EPC v javnih stavbah v Sloveniji. Dokument se usklajuje med Ministrstvom za infrastrukturo, lokalnimi nosilci odločanja, energetskimi agencijami, inženirji in drugimi strokovnjaki in še ni dokončno oblikovan. Kljub nedavnim izboljšavam na področju operativnega delovanja (smernice, navodila, priročniki) pa nacionalni energetski zakonodajni in regulativni okvir energetskega pogodbeništva še vedno ne naslavlja in podpira neposredno. ESCO podjetja, ki izvajajo EPC, so tako razvila svoje lastno znanje o tem, kako se izogniti sivim področjem, še vedno pa ostaja tveganje zaradi morebitne ambivalentne razlage ustrezne zakonodaje.
Podatki o številu EPC projektov, izvedenih v zadnjem desetletju, niso javno dostopni. Ocenjuje se, da je bilo v zadnjih letih (2014–2016) izvedenih do 5 projektov na leto. V letih 2012–2014 je bilo izvedenih približno 30 projektov EPC, z ocenjeno povprečno velikostjo projektov 821.000 EUR, s povprečnimi zajamčenimi podatki 25 % in povprečnim trajanjem pogodbe 13 let.
V Operativnem programu za izvajanje kohezijske politike EU v obdobju 2014-2020 je Republika Slovenija sprejela odločitev (skladno z Direktivo 2012/27 / EU), da bo do konca programskega obdobja 1,8 m2 uporabne javne površine podvrženo energetski prenovi, kar bi naj predstavljalo skupno naložbo v višini 415 milijonov evrov. Naložbe v energetsko učinkovitost za temeljito obnovo javnih stavb se bodo financirale iz Evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESIF) in kot ukrep predvidevajo tudi energetsko pogodbeništvo.
Množično financiranje
Slovenija nima posebnega regulativnega okvirja, ki bi se nanašal na množično financiranje. To področje je trenutno vezano na 17 veljavnih zakonov, ki so večinoma povezani s pogodbenim ali investicijskim pravom in za navadne ljudi težko razumljivi, kar lahko vodi v nehotno kršitev zakonodaje. To je najpomembnejša ovira za raziskovanje mehanizmov množičnega financiranja na nacionalni ravni, poleg tega, da za urejanje tega specifičnega področja ni ustrezne institucije. V preteklih letih je bilo nekaj pobud, osredotočenih na izgradnjo ekosistema za množično financiranje v Sloveniji, med njimi Slovenia Crowdfunding, Slovenia Coworking in ZMAG Institute, vendar pa niso dosegle spremembe na ključni točki, to sta sprememba in ureditev zakonodaje. Večinoma so vplivale na ozaveščanje javnosti o možnostih, ki jih ponuja množično financiranje.
Kljub temu v Sloveniji obstajata dve platformi za množično financiranje, AdriFund in Conda, slovenski start-upi pa se pogosto poslužujejo tudi tujih platform (Kickstarter, Indiegogo itd.). Ocenjuje se, da so v letu 2017 start-upi v Sloveniji zagnali 60 akcij na treh platformah za množično financiranje (Indiegogo, Kickstarter in Adrifund). Število uspešnih akcij je bilo 21, kar pomeni 35-odstotno uspešnost. Skupaj so zagonska podjetja zbrala 743.500 EUR, 14.500 ljudi pa je podprlo kampanje v letu 2017. Število začetih kampanj se je v primerjavi s prejšnjimi leti zmanjšalo, vendar se zdi, da so kampanje bolje pripravljene in premišljene. Najpogostejši model množičnega financiranja, ki ga uporabljajo slovenska zagonska podjetja, je nagradno/donacijsko financiranje.
Ne glede na to obstaja nemalo ovir in izzivov, poleg pomanjkljive zakonodaje tudi zapletena administracija, zaradi katere je zbiranje denarja daleč od enostavnega procesa. Primanjkuje tudi ustrezno svetovanje in pravna podpora, ki bi zainteresirane vodila skozi celoten proces.
Pri pregledu zakonodaje v Sloveniji je očitno, da se v Sloveniji okolje za uvedbo novih shem financiranja šele dodobra razvija. Zakonodaja na področjih javno-zasebnega partnerstva, energetskega pogodbeništva in množičnega financiranja ostaja pomanjkljiva, dvoumna in ne ustvarja vzpodbudnega okolja. Ravno zaradi tega ostaja velika mera skepticizma do novih finančnih mehanizmov, ki izhaja iz njihovega nepoznavanja in zapletene administracije. Ne glede na to na vseh treh področjih obstajajo primeri uspešnih praks in uspešno izpeljanih projektov, ki v prihodnosti nakazujejo na izboljšave in ustrezno ureditev the področjih, četudi ta razvoj ostaja počasen.
