Upravljanje in uporaba javnih stavb po epidemiji COVID-19

NEWS FROM SLOVENIA
26.06.2020
Written by KSSENA

Prenosne poti virusa
Virus COVID-19 med ljudmi v glavnem prenaša preko kapljic sline ali izcedka iz nosu pri kašljanju in kihanju. Kapljice lahko imajo domet tudi 1-2 metra, običajno pa padejo na tla ali se oprimejo površin, na katere padejo.  Vendar pa se virus lahko prenaša tudi preko zraka, saj se veže na lebdeče delce in lahko na tak način prepotuje daljše razdalje. V atmosferi bivalnih prostorov je lahko virus aktiven tudi do 3 ure, na sobnih površinah, ki niso razkužene, pa tudi 2-3 dni.

Medtem ko so osnovna načela družbenega distanciranja, površinskega čiščenja, dezinfekcije, umivanja rok in dobre higiene na sploh še vedno najpomembnejša, pa to ni dovolj za preprečevanje prenosa okužbe. Potrebno je ukrepati zlasti na področju prezračevanja prostorov.

Prezračevanje
Da bi preprečili prenos virusa preko zraka, je priporočljivo povečati dovod svežega zraka in izdatno prezračevanje prostorov. Prav tako je priporočljivo zmanjšanje števila oseb v posameznih prostorih. Prezračevanje v sanitarnih prostorih se naj izvaja 24 ur dnevno (mehansko ali ne-mehansko).

V stavbah brez mehanskega prezračevanja je potrebno povečati prezračevanje z odpiranjem oken. Povečanje volumna dovedenega zunanjega zraka, ki se giblje skozi stavbo, preprečuje preveliko koncentracijo zraka z bakterijsko ali virusno obremenitvijo. V sanitarnih prostorih je prezračevanje z odpiranjem oken priporočljivo samo v primeru, če ni urejeno prezračevanje preko vertikalnih kanalov. V tem primeru lahko odpiranje oken ovira vertikalni vlek, kar lahko vodi v prehajanja zraka iz sanitarij v bivalne prostore. Če v sanitarijah ni drugega načina prezračevanja, naj bo prezračevanje z odpiranjem oken omogočeno čim daljši čas.

V stavbah z mehanskim sistemom prezračevanja (odzračevanja) je najbolje, da sistem prezračevanja deluje neprekinjeno (zlasti v sanitarnih prostorih, kjer mora biti zagotovljen stalni odvod zraka). Tudi v stavbah z mehanskim prezračevanjem je dodatno prezračevanje z odpiranjem oken zelo dobrodošlo. 

Varna uporaba sistemov prezračevanja z rekuperacijo
Do sedaj ni nobenega dokumentiranega primera, da bi se infekcijski aerosol vrnil v stavbo ob povratku skozi sistem prezračevanja in okužil nekoga daleč stran. Glede na to, kar vemo do sedaj, je malo razlogov, da bi sistem za prezračevanje gledali kot na žarišče nevarnosti okužbe. Vendar pa v teoriji obstaja možnost, da lahko pri določenih pogojih virusi iz odpadnega zraka ponovno vstopijo v stavbo. To velja zlasti za rotacijske rekuperatorje (regeneratorje) in za lokalne rekuperatorje (zlasti za tako imenovane decentralne sisteme). Pri rotacijskih rekuperatorjih je vgrajeno keramično kolo, ki se vrti in vanj nekaj časa (minuto) piha zunanji zrak v eno smer in potem enak čas vanj piha notranji zrak v drugi smeri, kar pomeni, da se lahko potencialno virus vrne nazaj v stavbo. Lokalnih rekuperatorji sicer imajo filtre, vendar pa imajo ti filtri eno minuto zračni tok v eni smeri in naslednjo minuto zračni tok v drugi smeri, kar pomeni, da se virusi na filtru lahko vrnejo nazaj v prostor. Priporočljivo je, da se v času epidemije ti sistemi prezračevanja izključijo iz obratovanja.

Sistemi rekuperacije, ki imajo popolnoma ločen dovodni in odvodni zrak in imajo 100% zrakotesne protitočne prenosnike toplote, ne morejo prenašati virusov med obema zračnima tokovoma, zato lahko normalno delujejo.

Kaj v času epidemije ne pomaga

  1. Klimatizacija
    Nekateri klimatizacijski sistemi imajo možnost spreminjanja vlažnosti in temperature zraka. COVID-19 ni posebej občutljiv na temperaturo ali vlažnost, zaradi česar spremembe temperature ali vlage na preživetje virusa ne bodo imele posebnega vpliva. Določen učinek bi dosegli s temperaturo nad 30°C in vlažnostjo zraka nad 80 %, kar pa je za bivanje ljudi neprimerno.
  2. Recirkulacija
    Veliko sistemov ima tako imenovano recirkulacijo, ker pomeni, da se del zraka,  ki je iz bivalnih prostorov prešel na hodnike, vrne nazaj v bivalne prostore. Priporočeno je, da se v času epidemije recirkulacija popolnoma izključi, saj se na ta način prepreči, da bi se zrak z bakterijsko ali virusno obremenitvijo ponovno vnesel v prostore. Posledično to sicer pomeni manjšo moč pri hlajenju in ogrevanju.
  3. Čiščenje kanalov
    Čiščenje prezračevalnih kanalov z namenom preprečevanja prenosa virusa iz ene v drugo sobo ni potrebno, saj prezračevalni sistem ni vir kontaminacije, če je prostor izdatno prezračen s svežim zrakom in če je recirkulacija izključena.
  4. Menjava filtrov pri zajemu zraka
    Vsebnost virusa v zunanjem zraku je malo verjetna, saj v zraku preživi le do 3 ure. Možnost pa je, da virus v odvedenem zraku iz objekta pride v odprtino za dovod zraka, če je odvod zraka blizu dovoda zunanjega zraka. V tem primeru bo imela menjava filtrov malo koristi, saj obstoječa kakovost zračnih filtrov ne bo zadržala bakterij ali virusov. Filtri kategorije F7 in F8 imajo limit filtriranja pri enemu mikronu, kolikor je velikost koronavirusa, ki bi teoretično lahko prešel čez tak filter.
  5. Sobni čistilci zraka le v redkih primerih
    Obstajajo naprave, ki čistijo zrak na način, da krožijo zrak v prostoru in ga preko HEPA filtrajo. Uporaba takšnih čistilcev je priporočljiva le v primeru uporabe visokokakovostnih naprav in kakovostnih filtrov. Če imamo takšno napravo, naj bo nameščena blizu osebe v prostoru, da zajame čim več izdihanega zraka. V primeru slabše kakovosti filtra je takšne vrste filtracija neučinkovita, pri čemer bi bilo bolj učinkovito povečati dovod svežega zraka.

> prezracevanje.si